Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
BESEDOLOV je zabavno–tekmovalna nova oddaja, v kateri štirje pari tekmujejo v ugibanju besed. Par sta lahko člana iste družine, sodelavca, prijatelja ali osebi, ki sta tako ali drugače povezani. Tekmovalcem so v predtekmovanju za lažje ugibanje na voljo namigi, s katerimi poskušajo uganiti iskano besedo. Zmagovalna para predtekmovanja se v ugibanju besede prav tako s pomočjo namiga pomerita v polfinalu, zmagovalca polfinala pa v finalu igrata za denarno nagrado. Finalista ugibata besedo z osmimi različnimi črkami. Tokrat brez namiga. Osvojeni znesek je odvisen od tega, koliko napak bosta naredila; za vsako napačno črko, ki ni del finalne besede, se nagrada, ki se začne pri 1000 evrih, zmanjša za 200 evrov. Besedolov tekmovalce spodbuja k razmišljanju, uporabi spomina in jezikovnega znanja. Igra je preprosta, namenjena širšemu občinstvu.
V Transilvaniji konec novembra praznujejo Andrejevo noč. Z veliko česna in skrivnostnimi obredi naj bi odgnali nesrečo in zle duhove. Poleg vere in vraževerja so se tu ohranile še številne legende. V gradu Bran ob vznožju Karpatov naj bi živel grof Drakula, zaradi katerega je dežela čez noč postala svetovno znana.
Ion Tiuca dela kot čuvaj v gradu Bran in z družino živi v vasi Fundata. Kot številne na romunskem podeželju je tudi družina Tiuca samooskrbna. Redijo živali, pridelujejo sadje in zelenjavo, pridobivajo sir in kuhajo žganje. Njihov jedilnik sestavljajo preproste jedi, kot je na primer čorba, kisla zelenjavna juha.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Plavi orkestar je ena najuspešnejših pop-rock skupin z območja nekdanje Jugoslavije. Na vrhuncu njegove priljubljenosti je Jugoslavijo zajela vojna. Dva člana skupine, brata Ćeremida, sta vojno preživela v obleganem Sarajevu, Saša Lošić je živel v Sloveniji, Mladen Pavičić - Pava pa je odšel v Kanado. 35 let je minilo od njihovega zadnjega skupnega koncerta in 32 let, kar so bili nazadnje skupaj. Mladen Pavičić - Pava je v Kanadi začel znova in ljudje tam ne vedo, da je bil velika zvezda. Ustvaril si je družino, si našel službo in postal Kanadčan. Zdaj se je odločil, da se ponovno pridruži skupini Plavi orkestar. Od Suade, Goodbye teens in Bolje biti pijan nego star je minilo 40 let, najstniška skupina je postala simbol nekdanjega obdobja in zgodba mladosti neke generacije je tako dobila epilog. Kakšno življenje je imel kot zvezdnik, kakšno kot tujec v Kanadi in kaj ga je pripeljalo nazaj v Evropo – v pogovoru, ki ga je vodil Zvezdan Martić.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture?
5. del:
Severna Amerika je celina z mnogo obrazi. V Kanadi je divjina skoraj nepremagljiva, Mehiko zaznamujejo nevarni ognjeniki, za osrednji del te celine so značilne rodovitne ravnice ZDA. Ravno tu se je rodila predstava o deželi neomejenih možnosti in ameriških sanjah.
THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Friederike Schmidt-Vogt, Susanne Rostosky
Letni zborovski koncert Koroška poje je največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Združuje obiskovalce in nastopajoče iz Avstrije, Slovenije in Italije. Življenja ples je letošnje festivalski naslov, ki na osnovi ljudskih pesmi in motivov prikazuje človeka od rojstva do izbranih viškov življenja. Pevska revija prinaša nekaj najlepših in najbolj priljubljenih pesmi koroških vižarjev, ljudskih pevcev in pesnikov, ki jih najdemo pri Zilji, v Rožu, v Podjuni in Mežiški dolini. Več o tem nam bosta povedali gostji Kristina Kragelj, koncertna koordinatorka in Goričanka Lara Vouk, režiserka dogodka.
Bojan in Ana povesta, da sta se na potovanju poročila, kar seveda šokira vse, ki to izvedo.
Mirza se odloči, da bo končno začel pisati roman, vendar mu delo ne gre od rok tako kot bi si želel, Piksi pa se odloči, da bo Lojzu pomagala v njegovi okrepčevalnici.
Penzl Pii prizna, da je bil v veliki dilemi ali naj se loti oglaševalskega posla, saj mu je bilo jasno, da bo v tem primeru popolnoma zanemaril slikarstvo. Vendar se je zaradi finančne neodvisnosti raje odločil za oblikovanje. Brane je uspešno položil najtežji izpit, kar še posebej razveseli Katjo. Marija prizadeto ugotovi,da pa se spremembe dogajajo in ona enostavno ne ve, ali jim bo kos ...
V bližini Neaplja, na območjih Pietraroja in Cerreta, ki ležita v italijanski pokrajini Kampanija, je vedno manj mladih, nekateri pa le vztrajajo. Mlada kmeta, ki se ukvarjata z rejo goveda in koz, ne bi nikoli živela v Neaplju. Muzej pršuta s stoletno tradicijo v Pietraroji ima mladega naslednika, tudi keramične delavnice in prodajalne privabljajo kupce. Razmere v regiji analizirajo tudi strokovnjaki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki smo jih srečali pri delu na terenu.
V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Vita Ivičič je nagrajena tekstilna oblikovalka, ki ustvarja z naravnimi materiali. V navdih ji je še posebej lan, značilen za Belo krajino, kjer tudi domuje. Ena izmed njenih najbolj značilnih tehnik, botanični tisk, je leta 2017 v Milanu prejela nagrado za najbolj inovativno in eksperimentalno kolekcijo na modnem tekmovanju Mittelmoda. Ob izkušnjah v tujini se vrača v Belo krajino, kjer tudi ustvarja.
V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Marčevsko oddajo Alpe-Donava-Jadran začenja cestna avantura dveh ljubiteljev mopeda babeta. To je bil nekoč eden najbolj znanih proizvodov nekdanje države Češkoslovaške. Samo v Nemčiji jih je bilo prodanih več kot 18 000. 50-kubični dvotaktni moped babeta so izdelovali do konca leta 1997, danes pa jih je na cestah videti le še nekaj. Madžarska upokojenca sta se odločila s svojima babetama popotovati vse do Maroka.
Leta 2024 se je zaključil projekt Lynx, ki ga je zasnovala mednarodna skupina znanstvenikov, da bi zaustavili izumiranje populacije dinarske in jugovzhodnoalpske populacije risa. Število risov na območju Hrvaške je namreč upadlo in si nikakor ni moglo opomoči. Zato je bilo treba ukrepati. In ob zaključku projekta so rezultati več kot zadovoljivi.
Naši predniki so več tisočletij za izdelavo tekstilij uporabljali volno in lan. Danes se uporabljata predvsem za izdelavo unikatnih rokodelskih izdelkov. Rokodelka Alenka Rupnik na statvah oživlja tradicijo uporabe teh dveh naravnih materialov. Posebej pri srcu ji je lokalno pridelana ovčja volna, ki jo tudi prede. In po dolgem času se pri njej prede in tke tudi slovenska svila.
V drugem tednu lanskega novembra sta veliko pozornost vzbudila toplozračna balona nad Rosenheimom. Med njima je bila napeta vrv, po kateri sta se nameravala bavarska profesionalna športnika Friedi Kühne in Lukas Irmler sprehoditi do novega svetovnega rekorda v višinski hoji po vrvi. Noro! Vse skupaj je bilo res napeto.
Pestri zgodovini zgradbe današnjega samostan Olimje je mogoče slediti v preteklost vse do 11. stoletja in je polna zasukov v lastništvu, stavbnih prezidavah in obnovah. Kulturno, umetniško in zdravilsko izročilo nekdanjega meniškega reda in stavbno dediščino plemiških lastnikov danes neguje red patrov minoritov.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Predstavljamo projekt »Ungaretti, pesnik in vojak: Kras in duša sveta«, ki je nastal v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica. Ungaretti je bil pesnik, esejist, kritik, novinar in akademik in velja za enega najpomembnejših italijanskih pesnikov 20. stoletja. Bili smo v italijanskem Tržiču na razstavi, ki jo je postavil slavni italijanski kustos Marco Goldin in predstavlja življenje in delo Giuseppeja Ungarettija med prvo svetovno vojno. Ljubljano je v teh dneh obiskal svetovni plesni zvezdnik, koreograf, ki je ustvaril okoli sto del, belgijsko-maroški umetnik Sidi Larbi Cherkaoui. Ustvarja tako za največje baletne hiše kot za popzvezdnike, kot sta Madonna in Beyonce, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pa so s predstavo Ukiyo-e, ki je ime dobila po japonski tehniki lesoreza, nastopili baletni plesalci Velikega gledališča iz Ženeve. Na Ljubljanskem gradu smo obiskali razprodani koncert britanskega ljudskega punkerja Franka Turnerja, ki je bil tokrat v akustični preobleki. Slovensko občinstvo je sicer vajeno njegovih nastopov s skupino, a je dobro sprejelo tudi tokratni nastop, prilagojen izključno za solistično kitaro. S kolumbijsko režiserko Marío Alejandro Rubio Rojas smo se pogovarjali o njenem dokumentarnem filmu Bojevnice. V njem sedem plezalk razmišlja o vlogah, ki so jih odigrale gore v najtežjih obdobjih njihovih življenj. Filmska ustvarjalka, ki je tudi antropologinja in alpinistka, se je v Ljubljano preselila zaradi doktorskega študija na Institutu Jožefa Stefana. Ukvarja se z vplivom zračnega in zvočnega onesnaženja na kolesarje v mestih, zato smo se pogovarjali tudi o življenju in kolesarjenju v prestolnici.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Zgodba o Fernandi Wittgens (3. 4. 1903–12. 7. 1957) ni le zgodba o nekonvencionalni ženski, ki jo je oviralo družbeno in politično ozračje njenega časa, ampak tudi o ženski, ki je sprejela pogumne in tvegane odločitve. Ljubiteljica umetnosti je bila ena od prvih žensk v Evropi, ki je zasedla mesto direktorice umetnostne galerije, Pinakoteke Brera v Milanu.
Odraščala je v okolju, kjer so cenili umetnost. Z očetom je pogosto obiskovala slikarske razstave ter tako vzljubila umetnost. Leta 1926 je doktorirala iz umetnostne zgodovine in dobila službo v Pinakoteki Brera, ki jo je takrat vodil Ettore Modigliani, leta 1941 pa je postala njena direktorica. Med vojno je varovala umetnine, vključno z Da Vincijevo Zadnjo večerjo, pred bombardiranjem in plenjenjem ter pomagala Judom pri begu iz Italije, po vojni pa je izdatno pripomogla k obnovi galerij in muzejev.
FERNANDA WITTGENS / 2022 / Italija
Scenarij in režija: Maurizio Zaccaro
V glavnih vlogah: Matilde Gioli, Eduardo Valdarnini, Maurizio Marchetti, Valeria Cavalli, Francesca Beggios, Lavinia Guglielman
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Neveljaven email naslov